Vremenske zanimivosti ( Vir: Arso)

Zanimivi vremenski dogodki 29. marca
2009 –
V večjem delu države je nenavadno obilno deževalo, naslednje jutro so na številnih postajah izmerili rekordno dnevno višino padavin v marcu. V Logatcu je v 24 urah padlo 186 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 161 mm, v Zaloščah pri Novi Gorici 155 mm, v Žireh 129 mm in v Topolu pri Medvodah 111 mm dežja. Na Kredarici je istem obdobju zapadlo 72 cm novega snega.


Zanimivi vremenski dogodki 17. februarja
1956 –
Še tretjič zapored se je ponoči močno ohladilo, temperatura zraka je marsikje spet padla pod -20 °C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod -30 °C, izmerili so -34,1 °C; v Mokronogu je termometer pokazal -29,3 °C, v Celju -28,5 °C, v Novem mestu -25,6 °C, v Litiji -24,4 °C in v Ljubljani -21,8 °C.
2008 –
Nad našimi kraji je bilo jedro močnega anticiklona, ki je segal nad večji del Evrope; pri nas je bil izmerjen ekstremno visok zračni pritisk. Na Letališču JP Ljubljana je na morski nivo preračunan pritisk znašal kar 1049 hPa, v Ljubljani, Bovcu in Mariboru 1048 hPa, v Novem mestu in na Letališču Portorož pa 1046 hPa.

Zanimivi vremenski dogodki 16. februarja
1956 –
Ponovno izjemno mrzlo, marsikje celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura že drugi dan zaporedoma spustila na -34,5 °C, v Kočevju so izmerili -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C, v Črnomlju -26,3 °C, v Ljubljani -23,3 °C in na Kozini pri Sežani -20,9 °C.
1998 –
Popoldne je bil večinoma sončno in vetrovno ter izjemno toplo; marsikje so izmerili rekordno visoko temperaturo za februar. V Metliki se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,2 °C, v Novem mestu in Rogaški Slatini so namerili 21,5 °C, v Kočevju 20,7 °C, v Celju 20,6 °C, v Stari Fužini v Bohinju 20,5 °C, na Letališču Brnik in v Preddvoru na Gorenjskem 20,1 °C in v Ljubljani 19,7 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 15. februarja
1940 - Izjemno mrzel februarski dan , zjutraj je bilo večinoma pod -20.C , čez dan pa le okoli -10.C. Na Rakitni pod Krimom se je temperatura zjutraj spostila do -31.C , v Slovenj Gradcu je termometer pokazal -29,1.C , v Mariboru -28,3.C , v stari Fužini v Bohinju -27,3.C , v Kamniku -27,2.C in v Ljubljani -23,8.C. V dolenjem Medvedjem selu so ob 7 uri zjutraj izmerili -31.C in v Laškem -25.C
1952 - Marsikje v zahodnem in osrednjem delu Slovenije je bila zabeležena najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Ljubljani so izmerili 146cm , na Bledu 180cm , v Bovcu 188cm in v stari Fužini v Bohinjski dolini 263cm snega. Na Gomancah pod snežnikom je do 7 ure zjutraj v 72 urah padlo kar 373mm padavin.
1956 - Prvo od treh zaporednih izjemno mrzlih juter v večjem delu Slovenije , ponekod so izmerili najnižjo februarsko temperaturu od začetka meritev. V Babnem Polju se je temperatura spustila na rekordnih -34,5.C , na Rakitni se je ohladilo do -34.C , na Rudnem polju na Pokljuki do -32,6.C , v Kočevju do -30,6.C , v Vogljah pri Šenčurju do -28,8.C , v Žireh - 27,9.C , na Kredarici do -27,7.C , v Ratečah do -24,5.C in v Tolminu do -18,1.C.

Zanimivi vremenski dogodki 14. februarja
1915 –
Alpske doline je prekrivala nenavadno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Naslednje jutro je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila kar 220 cm, v Kranjski Gori so namerili 190 cm in v Mojstrani 115 cm visoko snežno odejo.
1952 –
Že drugi dan je v večjem delu Slovenije močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v Bohinju zapadlo 80-100 cm, na Bovškem okoli 80 cm, drugod v hribovitem delu zahodne Slovenije 50-100 cm in v Ljubljanski kotlini 40-70 cm novega snega v 24 urah.
1976 –
V hribovitem svetu zahodne Slovenije je močno deževalo ali snežilo. V Šebreljah na Cerkljanskem je do jutra naslednja dne zapadlo meter novega snega, v Mojstrani in Stari Fužini v Bohinju so ga namerili 82 cm, v Zgornji Sorici in Logatcu 77 cm, v Leskovi dolini pod Snežnikom 70 cm, na Bregu pri Jesenicah 60 cm in v Naklem 58 cm. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je v istem obdobju padlo kar 183 mm, na Vrhniki 104 mm in v Poljanah nad Škofjo Loko 96 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 13. februarja
1929 –
Izjemno mrzel dan, v večjem delu Slovenije je bilo popoldne med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le -20,0 °C, na Bledu je termometer pokazal -16,6 °C, v Kamniku -16,5 °C, v Novem mestu -15,8 °C in v Slovenj Gradcu -15,0 °C.
1959 –
Nad Evropo se je raztezalo izrazito območje visokega zračnega pritiska, v Sloveniji je bil zračni pritisk izjemno visok. V Ljubljani in Novem mestu je ob 21. uri zračni pritisk, preračunan na morski nivo, znašal kar 1049 hPa, v Mariboru in Murski Soboti 1048 hPa in v Kopru 1040 hPa.
1985 –
Ponekod je bilo jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih desetletjih. Na Pragerskem so izmerili -27,1 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah -25,7 °C, v Rogaški Slatini -24,8 °C, v Lendavi -23,8 °C, v Sevnem nad Litijo -16,3 °C in v Godnjah na Krasu -15,5 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 12. februarja
1998 –
V severovzhodni Sloveniji je bilo popoldne za februar izjemno toplo, ponekod celo najtopleje od začetka meritev. V Gornji Radgoni se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,0 °C, v Murski Soboti so izmerili 21,7 °C, v Velikih Dolencih na severovzhodu Goričkega 21,6 °C, v Mariboru 21,3 °C in v Jeruzalemu v Slovenskih goricah 20,5 °C.

Zanimivi vremenski dogodki 11. februarja
1986 –
Zjutraj so na nekaterih postajah, predvsem v severovzhodni Sloveniji, izmerili najvišjo februarsko snežno odejo od začetka meritev. V Podlipju na Kozjaku je snežna odeja merila kar 132 cm, v Radljah ob Dravi je sneg segal 110 cm visoko, v Cirkulanah pri Ptuju so ga namerili 86 cm, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 cm, v Kančevcih na Goričkem 69 cm, v Veržeju 66 cm in v Murski Soboti 61 cm.
1989 –
Nad jugovzhodno Evropo je bilo jedro obsežnega in izrazitega anticiklona, pri nas je zračni pritisk, preračunan na morski nivo, znašal okoli 1040 hPa. V vzhodnem delu Slovenije je bila najvišja vrednost 1043 hPa, v Ljubljani 1042 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.

Zanimivi vremenski dogodki 10. februarja
1942 –
Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan večinoma ponehalo, to ali naslednje jutro je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili kar 94 cm, v Kočevju 85 cm, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 cm in v Ljubljani 75 cm snega.
1956 –
Zlasti čez dan je bilo nenavadno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad -23,6 °C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le -16,0 °C, v Postojni -14,3 °C, na Zgornjem Jezerskem -14,2 °C, v Celju -13,1 °C, v Murski Soboti -12,5 °C, v Ajdovščini -8,4 °C in v Kopru -6,4 °C.
1999 –
Zelo obilno sneženje, ki je bilo v večjem delu Slovenije najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in večinoma ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju večinoma odebelila za okoli pol metra, ponekod pa za več kot en meter. V Mrzli Rupi nad Idrijo so naslednje jutro izmerili 120 cm višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Javorniškem Rovtu je razlika znašala 114 cm, v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem 106 cm, na Kredarici 95 cm, na Lisci 79 cm,v Škofji Loki 78 cm in v Dobličah pri Črnomlju 54 cm. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala kar za 103 cm, v Gornjem Gradu za 69 cm, v Celju za 63 cm, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 cm in v Ljubljani za 47 cm. Marsikje je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 mm, v Otoku pri Cerknici 132 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 mm, v Šmarju-Sapu 118 mm, v Dobličah pri Črnomlju 113 mm in v Kranju 97 mm.
Zanimivi vremenski dogodki 9. februarja
1986 –
V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju Vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v 24 urah v Podlipju na Kozjaku zapadlo kar 90 cm, v Podpeci na Koroškem 75 cm, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 cm, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 cm in na Ravnah na Koroškem 51 cm snega.
Zanimivi vremenski dogodki 8. februarja
1969 –
V notranjosti Slovenije je zmerno do močno snežilo, ponekod je do naslednjega jutra zapadlo več kot pol metra snega. Na Gomancah pod Snežnikom so izmerili 80 cm, v Ratečah in Črni vasi na Ljubljanskem barju 58 cm, na Letališču Brnik 56 cm, v Ljubljani in Idriji 50 cm ter v Logatcu in Dolenjskih Toplicah 49 cm novega snega.

Zanimivi vremenski dogodki 7. februarja
1951 –
Izjemno obilno deževje oziroma sneženje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo pred tremi dnevi, je končno ponehalo. Največ padavin so do jutra v preteklih 72 urah, kar 471 mm, namerili na padavinski postaji Mrzla Rupa nad Idrijo; v Bovcu je padlo 437 mm, v Kobaridu in Breginju 357 mm, na Planini pod Golico 286 mm in v Bohinjski Bistrici 281 mm. Ker je bila meja sneženja večinoma nad 1000 m, je veliko snega zapadlo le nad okoli 1500 m.
1988 –
V Julijskih Alpah je nad višino okoli 1600 m močno snežilo, nižje pa deževalo. Do naslednjega jutra je v preteklih 48 urah v Lepeni na Bovškem padlo 303 mm padavin; v Ukancu v Bohinju so namerili 267 mm, na Žagi pri Bovcu 244 mm, v Logu pod Mangartom 201 mm in v Stari Fužini v Bohinju 145 mm padavin.

Zanimivi vremenski dogodki 6. februarja
1991 –
Na nekaterih postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do -23,5 °C, na Rogli (1335 m) so izmerili -22,2 °C, na Voglu (1535 m) -20,8 °C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) -18,7 °C, v Topolu pri Medvodah (660 m) -16,5 °C in v vasi Krn v Posočju (910 m) -17 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 5. februarja
2004 –
Nenavadno toplo februarsko popoldne, zlasti v vzhodni Sloveniji in višjih legah. V Dobličah pri Črnomlju se je v sončnem vremenu ogrelo do 20,7 °C, v Jeruzalemu do 20,5 °C, v Mariboru 20,1 °C, na Lisci do 17,2 °C in na Voglu do 14,7 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 4. februarja
1929 –
Jutro je bilo v notranjosti Slovenije zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura -30,2 °C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili -26,0 °C, v Kočevski Reki -25,2 °C in v Ljubljana -21,8 °C.
1963 –
Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila večinoma neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo je višina snega znašala kar 180 cm, v Žireh so namerili 89 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 cm, v Kranju 74 cm, v Senožečah 63 cm, v Celju 59 cm, v Strunjanu 20 cm in v Neblem v Goriških brdih 12 cm snega.

Zanimivi vremenski dogodki 3. februarja
1929 –
Zjutraj je bilo marsikje v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal -26,0 °C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri -25,8 °C, na Bledu so namerili -24,4 °C in v Ljubljani -22,4 °C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih -33,1 °C, v Kamniku je bilo -27,0 °C in v Laškem -26,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 2. februarja
1964 –
Po mrzlem jutru se je čez dan zaradi deloma sončnega vremena in tople zračne mase v višinah marsikje nenavadno močno ogrelo, dnevni temperaturni hod je ponekod po nižinah presegel 20 °C. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je temperatura z jutranjih -13 °C do popoldneva povpzela na 11,2 °C, v Kočevju z -11,8 °C na 10,2 °C, v Ilirski Bistrici z -8,5 °C na 12,2 °C in v Novem mestu z -8,3 °C na 11,1 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 1. februarja
1952 –
V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, že prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so naslednje jutro izmerili 169 cm visoko snežno odejo (48 ur prej 74 cm), pri Domu na Komni 270 cm (187 cm), na Planini pod Golico 195 cm (112 cm) pri izviru Soče 211 cm (130 cm) in v Bohinjski Bistrici 140 cm (78 cm).
1987 –
Februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in hudim jutranjim mrazom zlasti v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do -26,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju do -25,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -24,4 °C in v Mozirju do -22,2 °C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le -8,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 31. januarja
1950 –
Nad debelo snežno odejo se je v pretekli deloma jasni noči marsikje močno ohladilo. V Celju se je padanje temperature ustavilo šele pri -29,4 °C, v Vogljah pri Šenčurju so namerili -23,4 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,1 °C, v Mariboru -23,0 °C in v Žireh -22,2 °C.
1951 –
Januar se je zaključil z izjemno debelo snežno odejo v alpskem svetu, saj je od novembra do januarja pogosto obilno snežilo. Na meteorološki postaji Dom na Komni so izmerili kar 306 cm, na Rudnem polju na Pokljuki 229 cm, v Ratečah in na Predelu 210 cm in v Podolševi 146 cm snega.
1989 –
Po svežem jutru je bilo sončno popoldne v večjem delu Primorskem nenavadno, marsikje celo rekordno toplo za januar. Na Slapu pri Vipavi se je ogrelo do 19,5 °C, v Biljah pri Novi Gorici in Komnu na Krasu so namerili 19,0 °C, v Vedrijanu v Goriških brdih 18,5 °C in v Tolminu 15,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 30. januarja
1989 –
Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega pritiska. Dopoldne je pritisk, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
1992 –
Popoldne je bilo zlasti v dolini Soče ob burji za januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C in v Bovcu do 17,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 29. januarja
2002 –
Popoldne je bilo na severovzhodu in v višjih legah sončno ter za januar izjemno toplo, na nekaterih postajah je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Slovenskih Konjicah se je živo srebo povzpelo do pomladanskih 21,4 °C, v Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 19,5 °C, v Velikih Dolencih in Velenju 19,2 °C, v Novi vasi na Blokah 18,3 °C, v Mariboru 17,9 °C, v Sevnem nad Litijo 16,5 °C in na Vojskem nad Idrijo 13,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 28. januarja
1952 –
Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, predvsem v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla kar 164 cm, v Dražgošah so ga namerili 132 cm, v Mojstrani 110 cm, v Logarski Dolini 108 cm, v Bovcu 97 cm, na Mostu na Soči 63 cm, v Mariboru 57 cm in v Radečah pri Zidanem Mostu 50 cm snega. Čez dan se je zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v sledeči noči marsikje zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 °C do naslednjega jutra zdrknila do -25,2 °C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 °C na -22,6 °C, na Rudnem Polju z -4,0 °C na -29,0 ° in v Celju z 2,3 °C na -21,6 °C. V Babnem Polju pa se je samo od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer ohladilo z -2,1 °C na -20,0 °C!
1979 –
Že drugi dan je zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob močnem jugozahodnem veteru močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Ponekod je do naslednjega jutra padlo več kot 500 mm padavin v preteklih 48 urah, na številnih postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je marsikje prišlo do močnih hudourniških poplav! V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril kar 541 mm, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 mm, v Kobaridu je padlo 458 mm, na Zgornjem Jezerskem 381 mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 mm, v Čepovanu 219 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 mm in v Logatcu 201 mm padavin. V istem obdobju je bilo v osrednji Sloveniji padavin malo, ponekod na vzhodu pa sploh ni deževalo!
Zanimivi vremenski dogodki 27. januarja
1952 –
V večjem delu Slovenije je močno snežilo, do jutra naslednji dan je v 24 urah ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Pri Domu na Komni so izmerili 65 cm, v Kočevski Reki in Veliki Račni pri Grosupljem 62 cm, v Poljanah nad Škofjo Loko, Žireh in Špitaliču pod Menino planino 60 cm, v Ljubljani 53 cm in na Zgornjem Jezerskem 52 cm novega snega.
Zanimivi vremenski dogodki 26. januarja
1945 –
Ponekod v hribovitem svetu je izjemno močno snežilo, od 7. ure zjutraj tega do 7. ure zjutraj naslednjega dne se je snežna odeja odebelila za približno 1 meter! Na Planini pod Golico so zjutraj namerili 76 cm, čez 24 ur pa 163 cm visoko snežno odejo, v Kranjski Gori je višina snežne odeje narasla za 60 cm, v Slovenj Gradcu za 43 cm in na Bledu za 42 cm.
1954 –
Jutro je bilo zlasti v severni in severozahodni Sloveniji zelo mrzlo in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Rudnem polju na Pokljuki se je ohladilo do -31,0 °C, v Stari Fužini v Bohinjski dolini so namerili -24,5 °C, v Vogljah pri Šenčurju -23,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -23,3 °C in na Zgornjem Jezerskem -23,1 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 25. januarja
2001 –
V dobršnem delu Slovenije so bile padavine za januar izjemno obilne, marsikje so naslednje jutro izmerili najvišjo dnevno višino padavin od začetka meritev. Na Lokvah na Trnovski planoti je padlo 136 mm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 97 mm, v Postojni 87 mm, v Žireh 82 mm, na Gomilskem pri Polzeli 71 mm, v Zgornjem Tuhinju 68 mm, v Ljubljani 58 mm in v Laškem 46 mm.
Zanimivi vremenski dogodki 24. januarja
1942 –
Jutro je bilo, tako kot prejšnje dni, zelo mrzlo. V Babnem Polju se je minimalni termometer pokazal -33,4 °C, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je temperatura spustila vse do -33,0 °C, v Kranjski Gori do -24,8 °C, v Ljubljani do -24,6 °C in v Mislinji do -24,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 23. januarja
1936 –
Ob 9. uri dopoldne je bila na postajah v hribovitem delu Slovenije izmerjena nenavadno velika dnevna količina padavin. V Idrijski Beli je padlo 194 mm, v Kneških Ravnah 190 mm, v Bovcu 165 mm in v Čepovanu 131 mm padavin.
1942 –
Dan je bil marsikje eden od najhladnejših po letu 1850, saj se je ponekod ohladilo pod -30 °C in tudi čez dan se temperatura večinoma ni povzpela nad -10 °C! V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem se je ponoči temperatura spustila kar do -33,0 °C, v Kočevju so izmerili -31,5 °C, v Babnem Polju -30,2 °C in v Ljubljani -25,4 °C. V Slovenj Gradcu je temperatura ob 7. uri zjutraj znašala -28,4 °C.
1963 –
Zelo mrzlo jutro, zlasti v Ljubljanski in Celjski kotlini. Na Letališču Brnik je temperatura padla do -27,2 °C, v Celju so namerili -26,0 °C, v Žireh -25,0 °C, v Šmarju-Sapu -24,1 °C in v Ljubljana -20,2 °C.
2006 –
V pretekli noči in čez dan je od vzhoda Slovenijo prepravil mrzel celinski zrak. Popoldne je bilo kljub sončnemu vremenu ponekod več kot 10 °C hladneje kot prejšnji dan. V Novem mestu so ob 2. uri popoldne namerili le -8,8 °C (dan prej 4,8 °C), v Postojni -8,0 °C (4,7 °C), v Slovenskih Konjicah -8,9 °C (3,4 °C), na Lisci -13,5 °C (-1,5 °C) in na Rogli -16,2 °C (-5,6 °C).
Zanimivi vremenski dogodki 22. januarja
1910 –
Nenavadno obilno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, naslednje jutro pa so v Žireh namerili 92 cm, v Cerknici 75 cm, v Škofji Loki 70 cm, v Kranju 65 cm in v Postojni 50 cm snega.
Zanimivi vremenski dogodki 21. januarja
1964 –
Ponekod v zahodni in južni Sloveniji se je po mrzlem jutru čez dan ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Kočevju se je po jutranjem minimumu -19,4 °C temperatura dvignila do 1,2 °C, v Biljah je razpon temperature znašal od -10,0 °C do 10,5 °C, v Neblem v Goriških brdih od -10 °C do 10,1 °C in na Letališči Brnik od -16,5 °C do 2,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 20. januarja
1965 –
Zjutraj so ponekod v sredogorju izmerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so namerili 260 cm, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) 205 cm, na Javorniku nad Colom (1100 m) 199 cm, v Podolševi na Koroškem (1247 m) 165 cm, na Planina pod Golico (950 m) 150 cm in v Davči nad Železniki (960 m) 129 cm snega.
1974 –
V večjem delu Slovenije je zapihal nenavadno topel severni fen, zato je bila na številnih postajah izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. V Črnomelju se je živo srebro povzpelo do 19,4 °C, v Gornjem Lenartu pri Brežicah je termometer pokazal 18,7 °C, v Gornjem Gradu 18,1 °C, Na Letališču Brnik 18,0 °C, v Čepovanu 17,4 °C, in v Postojni 17,1 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 19. januarja
1965 –
Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je pritisk, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
1987 –
Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 cm, v Dravogradu 74 cm, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 cm, na Pragerskem 53 cm, v Lendavi 50 cm in v Murski Soboti 44 cm snega.
2007 –
V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je ponekod kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 °C, v Kočevju so izmerili 18,4 °C, na Planini pod Golico 15,0 °C in v Ratečah 14,5 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 18. januarja
2000 –
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu ponekod izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih -10,1 °C povzpela do 12,6 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z -10,6 °C do 9,1 °C, v Lescah z -8,0 °C do 11,5 °C, v Postojni z -10,2 °C do 8,2 °C, in v Ljubljani z -5,8 °C do 12,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 17. januarja
1964 –
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil pritisk nenavadno visok. V notranjosti države je pritisk, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal okoli 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 16. januarja
1960 –
Po sneženju so zjutraj ponekod na jugozahodu namerili neobičajno veliko višino snežne odeje. Na Kozini je bilo 38 cm, v Ilirski Bistrici 32 cm, v Neblem v Goriških brdih 20 cm in v Ajdovščini 16 cm snega.
Zanimivi vremenski dogodki 15. januarja
1985 –
Zjutraj so predvsem v zahodni in severozahodni Sloveniji izmerili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 cm, na Voglu 95 cm, v Zgornji Radovna 85 cm, v Bovcu 78 cm, na Planini pod Golico 68 cm in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 cm.
1987 –
Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 cm, v Logatcu 111 cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 cm, v Moravčah 88 cm, v Kobaridu 86 cm, v Postojni 75 cm, v Velenju 65 cm, v Ilirski Bistrici 48 cm in v Vipavi 32 cm snega.
Zanimivi vremenski dogodki 14. januarja
1941 –
Jutro je bilo jasni noči in ob snežni odeji zelo mrzlo. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura -29,7 °C, v Babnem Polju so izmerili -28,0 °C, v Kočevju -25,4 °C, v Stari Fužini v Bohinju -25,0 °C in v Celju -21,8 °C.
1968 –
V visokogorju se je od zahoda zelo hitro ogrelo. Še večji temperaturni skok je bil zabeležen v krajih z zelo hudim jutranjim mrazom, kjer je veter razpihal jezero hladnega zraka. Na Kredarici je bilo ob 7. uri zjutraj še -15,8 °C, čez 14 ur so namerili že -2,3 °C. V Babnem Polju se je v pretekli noči še ohladilo do -34,2 °C, ob 21. uri zvečer tega dne pa je bilo le še -3,4 °C; v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura povzpela z -30,0 °C na 0,2 °C, v Kočevju -28,6 °C na 0,5 °C in v Šmarju-Sapu z -26,8 °C na -2,8 °C.
1987 –
Ponoči in zjutraj je začelo snežiti, do naslednjega jutra je v zahodni polovici Slovenije zapadlo večinoma med 20 in 50 cm snega. Od 7. ure zjutraj tega do 7. ure naslednjega dne je v Stari Fužini zapadlo 75 cm, na Vrhniki in v Bovcu 47 cm ter v Lescah 44 cm snega. Snežilo je tudi v Slovenski Istri, do jutra je v Kubedu zapadlo 15 cm, v Koštaboni 10 cm, v Portorožu (Beli Križ) in Seči pa 8 cm snega. Medtem ko je po nižinah v notranjosti vztrajal mraz in se večinoma ni ogrelo nad -10 °C, je bilo v višinah ob vetru iz južnih smeri topleje; na Voglu so ob 14. uri izmerili -2,8 °C in na Kredarici -6,6 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 13. januarja
1968 –
Predvsem v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugod je nočno ohlajanje večinoma motil veter. V Babnem Polju je bil z -34,5 °C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili -31,0 °C, v Kočevju se je ohladilo do -29,2 °C, v Postojni in Šmarju-Sapu do -26,4 °C, v Ratečah do -24,8 °C, v Šmarjah pri Sežani -20,8 °C in v Vipolžah v Goriških brdih do -13,0 °C.
1987 –
Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je marsikje po nižinah temperatura padla pod -20 °C. Čez dan je bilo oblačno in nenavadno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura -29,1 °C, ob 14.uri pa -14,4 °C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura -26,9 °C, ob 14. uri je bilo le -14,4 °C, na Pragerskem je bil minimum -26,5 °C in ob 14. uri -13,4 °C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum -25,0 °C in ob 14. uri -12,8 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 12. januarja
1976 –
V višinah je pihal močan in topel zahodni do severozahodni veter, ki je ponekod kot fen segel v nižine in doline ter pognal temperaturo k višku - ponekod na severu in severovzhodu je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. Na Mestnem Vrhu pri Ptuju se je ogrelo do 17,1 °C, v Velenju do 17,0 °C, na Pragerskem do 16,8 °C, v Ravnah na Koroškem in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do 15,5 °C in na Zgornjem Jezerskem do 13,7 °C.
1987 –
Predvsem v vzhodnem delu Slovenije so zjutraj namerili nenavadno veliko višino novega snega. Na Strojni na Koroškem je v 24 urah zapadlo 59 cm, v Radljah ob Dravi 43 cm, v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 33 cm, na Žusmu 32 cm, v Veržeju 31 cm in v Gornji Radgoni 30 cm snega.
2007 –
V višinah je pihal orkanski severozahodnik, ki je v Ljubljansko kotlino segel kot karavanški fen. V Ljubljani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev na sedanji lokaciji leta 1948 - ogrelo se je do 15,8 °C. Tudi ponekod drugod je bilo za januar nenavadno toplo; v Metliki se je živo srebro povzpelo do 18,0 °C, v Preddvoru in na Letališču Brnik do 15,1 °C in v Bohinjski Češnjici do 15,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 11. januarja
1979 –
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun pritisk je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji pritisk 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
1987 –
Zlasti v zahodni Sloveniji je že drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja večinoma odebelila za 40-80 cm; tudi drugod po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 cm, na Vojskem nad Idrijo za 89 cm, v Lepeni na Bovškem za 85 cm, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 cm, v Kobaridu za 61 cm, v Volčjem Potoku za 59 cm in na Vrhniki za 49 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 9. januarja
1909 –
Obilno sneženje ponekod v notranjosti Slovenije je ponehalo. V Kranju so naslednje jutro izmerili 72 cm (48 ur prej 7 cm), v Žireh 71 cm (24 cm), v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 52 cm (9 cm) in v Postojni 40 cm (3 cm) visoko snežno odejo.
1976 –
Ob izrazitem temperaturnem obratu in sončnem vremenu je bilo ponekod v višjih legah nenavadno toplo. Na Planina pod Mirno goro v Beli Krajini se je ogrelo do 17,2 °C, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem so namerili 15,6 °C, na Golteh 14,0 °C, na Kumu 13,0 °C in na Pleši (Nanosu) 11,7 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 8. januarja
1984 –
Zlasti v delu jugozahodne in osrednje Sloveniji je čez dan začelo zmerno do močno snežiti, do jutra naslednjega dne je ponekod zapadlo več kot pol metra snega. Na Pokojišče pri Vrhniki je v 24 urah zapadlo 62 cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo in Cerknici 60 cm, v Želimljah 51 cm, v Senožečah 44 cm in v Kočevskih Poljanah 40 cm in v Posredi na Kozjanskem 35 cm.
1985 –
Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, marsikje je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do -33,0 °C, v Novi vasi na Blokah je bilo -32,5 °C, na Pragerskem -27,8 °C, v Kočevju -27,6 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah -27,0 °C, na Bizeljskem -26,5 °C, na Vrhniki -24,4 °C, v Lendavi -23,4 °C, v Ljubljani -20,3 °C in v Biljah pri Novi Gorici -15,6 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 7. januarja
1967 –
Obilno sneženje v južni in vzhodni Sloveniji je oslabelo, ponekod se je snežna odeja do jutra v 48 urah odebelila za več kot pol metra. V Kočevskih Poljanah se je višina snega povečala s 7 cm na 88 cm, na Glažuti na Pohorju s 70 cm na 148 cm, na Sinjem Vrhu v Beli Krajini z 9 cm na 84 cm, na Hribu v Loškem potoku z 31 cm na 106 cm, v Novem mestu s 5 cm na 57 cm in v Senožečah s 6 cm na 50 cm.
1985 –
Zelo mrzel dan, zjutraj je bilo marsikje pod -20 °C, čez dan pa se je večinoma segrelo le do okoli -10 °C. V Žalcu je bila najnižja jutranja temperatura -27,9 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do -27,0 °C, v Ratečah so izmerili -26,4 °C, na Letališču Maribor -25,8 °C in na Vojskem nad Idrijo -20,5 °C.
2001 –
Preteklo noč, deloma pa tudi čez dan, je bila zaradi toplega vetra iz južnih smeri temperatura po nižinah za januar nenavadno visoka. Ob 7. uri zjutraj so v Dobličah pri Črnomlju namerili kar 16,0 °C, v Novem mestu 15,8 °C, na Letališču Portorož 14,8 °C, v Mariboru 14,5 °C, v Velenju 14,0 °C in v Ljubljani 12,8 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 6. januarja
1947 –
Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do -24,2 °C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili -24,0 °C, v Celju -23,6 °C, v Ljubljani -22,9 °C, na Planini pod Golico -22,1 °C in v Ajdovščini -15,5 °C.
1967 –
Prejšnje popoldne in ponoči je v Slovenski Istri nenavadno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo kar 40 cm, v Seči 19 cm, v Kopru in Movražu 16 cm, v Kubed 15 cm in v Strunjanu 10 cm snega.
1975 –
V vzhodnem delu Slovenije je bilo po večinoma hladnem jutru čez dan sončno in za januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo kar do 18,0 °C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 °C, v Slovenskih Konjicah 16,3 °C in v Črnomelju 15,8 °C.
1999 –
Za januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 °C, na Rogli (1492 m) do 13,7 °C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 °C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 5. januarja
1993 –
Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil pritisk, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 4. januarja
1971 –
Končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo že 27. decembra. V tem obdobju so se kar vrstili sredozemski cikloni in ponekod je vsota novozapadlega snega od 27. decembra od 7. ure zjutraj do 4. januarja do 7. ure zjutraj presegla 100 cm. V Mrzli Rupi na Idrijskem je ta vsota znašala 181 cm, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168 cm, v Kranjski Gori 144 cm, v Ukancu v Bohinju 134 cm, v Logatcu 133 cm, v Kočevskih Poljanah 103 cm in na Vrhniki 90 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 3. januarja
1962 –
Do jutra so obilne padavine v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, ki so začele 31. decembra, večinona ponehale. Zaradi toplega višinskega jugozahodnika je tudi v sredogorju deževalo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila pod 1000 m. Težišče padavin je bilo v Posočju, kjer je ponekod v 72 urah padlo več kot 400 mm padavin. Tudi ponekod drugod so bile padavin nenavadno obilne in tako so že 3. januarja presegli povprečno januarsko višino padavin! V Kneških Ravnah na južnem pobočju Vogla so namerili 479 mm, na Livku pod Matajurjem 462 mm, v Lepeni na Bovškem 454 mm, v Kobaridu 380 mm, v Tolminu 351mm, v Idrijski Beli 304 mm in v Kamniški Bistrici 254 mm padavin.
1989 –
Nad jugovzhodno Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni pritisk nenavadno visok. V notranjosti države je pritisk, preračun na morski nivo, v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 2. januarja
1962 –
V južnem delu Slovenije je bilo čez dan zaradi toplega jugozahodnika kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu za januar zelo milo vreme. V Dragonji se je ogrelo do 17,5 °C, v Kopru do 17,0 °C, v Braniku na Vipavskem 15,5 °C, v Novem mestu 14,4 °C in v Lipah na Ljubljanaskem barju 14,1 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 1. januarja
1969 –
V notranjosti države se je novo leto pričelo z zelo mrzlim vremenom. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo zjutraj -24,5 °C, v Novi vasi na Blokah so namerili -24,3 °C, v Celju -24,0 °C ter v Žireh in Radovljici -22,0 °C. Čez dan je navkljub deloma sončnemu vremenu temperatura ostala globoko pod ničlo; na Letališču Brnik se je ogrelo le do -9,4 °C, na Bizeljskem do -9,0 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do -8,5 °C in v Celju do -7,2 °C.
1977 –
Veter južne do zahodne smeri, ki je ponekod v nižjih legah zapihal že prejšnji dan, je po vseh kotlinah razpihal mrzel zrak, zato je bila ponekod na severovzhodu otoplitev izjemno velika. V Murski Soboti je bilo v pretekli noči še do -20,7 °C, popoldne pa se je ogrelo do 8,2 °C! Velik skok je bil na primer tudi v Blagušu v Slovenskih goricah, kjer se je temperatura dvignila z -16,9 °C na 8,4 °C. Močna odjuga je marsikje pobralo precej snega, v Kočevju se je z jutranjih 36 cm stanjšala na 12 cm naslednje jutro, v Postojni s 35 cm na 17 cm, v Javorjih nad dolino Poljanske Sore z 32 cm na 11 cm, v Staršah pri Mariboru pa je pobralo vseh 18 cm snega.
1979 –
Vstop v novo leto se je začel z izrazito spremembo vremena. Val zelo mrzlega polarnega zraka je v drugi polovici dneva od severa dosegel Slovenijo, ob močnem in hitrem padcu temperature je v večjem delu države padlo nekaj snega, ponekod na jugu Slovenije nad 20 cm. Na Kredarici je bila ob 14. uri temperatura še -5,4 °C, ob 21. uri so namerili le še -18,6 °C, do naslednjega jutra pa je temperatura padla do -27,8 °C. Na Krvavcu je temperatura s popoldanskih -1,8 °C padla na -20,5 °C naslednje jutro, na Kumu z 1,2 °C na -17,0 °C, v Babnem Polju s 7,7 °C na -20,3 °C in v Ambrusu na Dolenjskem z 11,7 °C na -17,0 °C
Zanimivi vremenski dogodki 31. decembra
1906 –
Leto se je v večjem delu Slovenije zaključilo z debelo snežno odejo in hudim mrazom. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob 7. uri pokazal -27,2 °C, snežna odeja je bila visoka 61 cm; v Žireh so pri 68 cm visoki snežni odeji izmerili -25,5 °C, v Postojni pri 45 cm snega -23,2 °C in v Bohinjski Bistrici -18,8 °C pri 75 cm snega. V Celju je bila minimalna jutranja temperatura -24,0 °C in višina snega 70 cm, v Ljubljani pa -19,8 °C pri 71 cm snega.
1976 –
Jugozahodni do zahodni veter je iz nekaterih kotanj z močnim temperaturnim obratom že v jutranjem času spihal hladen zrak, tako da se je v nekaj urah ogrelo za 20 °C. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do -25,3 °C, ob 7. uri zjutraj pa je bilo ob vetru že -3,2 °C. Podobno je bilo na Rakitni, kjer se je do 7. ure zjutraj segrelo z -24,0 °C na -4,5 °C. Zvečer je veter prevetril tudi nekatere nižine v vzhodnem delu Slovenije, zato je bila razlika v temperaturi med prepihanimi in zatišnimi kraji zelo velika: v Slovenskih Konjicah je bilo ob devetih zvečer 3,3 °C, na Pragerskem -10 °C, v Murski Soboti pa celo -15,7 °C!
Zanimivi vremenski dogodki 30. decembra
1968 –
Zlasti na Gorenjskem je bilo jutro rekordno mrzlo za december in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Letališču Brnik se je ohladilo na -22,6 °C, v Ratečah in Žireh na -21,4 °C, v Radovljici na -19,8 °C in v Ljubljani na -15,6 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 29. decembra
1879 –
V Ljubljani se je končalo najhladnejše več kot 20-dni dolgo trajajoče obdobje mraza od začetka meritev leta 1850. Mraz je pritisnil že 6 .decembra in vse do 29. decembra zvečer je temperatura ostala pod ničlo; prvič po 20. decembru se je temperatura dvignila nad -10 °C! V vseh dneh tega mrzlega obdobja je bila najnižja dnevna temperatura pod -10 °C, sedemkrat se je ohladilo vsaj do -20 °C. Povprečna temperatura od 6. do 29. decembra je znašala -14 °C, kar je okoli 12 °C hladneje od dolgoletnega povprečja v tistem času.
1906 –
Močno sneženje je povsod ponehalo, večji del Slovenije je prekrivala vsaj polmetrska snežna odeja. Na postaji Sv. Vid nad Sevnico je bila snežna odeja debela 93 cm, v Žireh 86 cm, v Idriji 79 cm ter v Celju in Ljubljani 74 cm. V Metliki so naslednji dan namerili 72 cm snega.
1939 –
Hud mraz v večjem delu Slovenije, marsikje se ni ogrelo nad -10 °C. V Slovenj Gradec je bila najnižja temperatura kar -30,8 °C, čez dan se je živo srebro povzpelo le do -12,3 °C; v Kranjski Gori se je temperatura gibala med -21,6 °C in -14,0 °C, v Bohinjski Bistrici med -22,4 °C in -12,0 °C, v Žireh med -19,6 °C in -10,6 °C ter v Ljubljani med -19,4 °C in -10,2 °C.
1983 –
Ob vetrovnem in sončnem vremenu je bilo v višjih legah nenavadno, ponekod celo rekordno toplo za december. V Čepovanu je bila maksimalna temperatura 19,3 °C, v vasi Krn v Zgornjem Posočju so izmerili 17,8 °C, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 17,0 °C, na postaji Nanos-Ravnik 16,2 °C in na Kumu 14,5 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 28. decembra
1996 –
Čez dan je bilo zaradi dotekajočega hladnega arktičnega zraka, v notranjosti države pa tudi oblačnega vremena, zelo mrzlo. Na Planini pod Golico se temperatura ni dvignila nad -13,0 °C, v Kočevju se je "ogrelo" le do -11,9 °C, v Postojni do -11,0 °C, v Novem mestu do -10,6 °C, v Murski Soboti do -10,3 °C, v Mariboru do -9,9 °C, v Ljubljani do -9,0 °C in na Letališču Portorož do -4,6 °C.
1999 –
Od zahoda nas je prešel izrazit sekundarni ciklon, zato je bil zračni pritisk izjemno nizek. V Biljah je pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 973 hPa, v Novem mestu na 979 hPa, v Ljubljani na 980 hPa in v Murski Soboti na 981 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 27. decembra
1993 –
V večjem delu vzhodne Slovenije je do jutra zapadlo največ novega snega v decembru po letu 1950. Na Šentilju v Slovenskih goricah so izmerili 50 cm novega snega, v Mariboru in Gornji Radgoni ga je zapadlo 45 cm, na Kobilju ob meji z Madžarsko 43 cm, v Kočevju 39 cm, v Lendavi 33 cm in v Novem mestu 30 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 26. decembra
1961 –
Dan se je začel z enim najhladnejših decembrskih juter 20. stoletja in tudi čez dan je temperatura večinoma ostala globoko pod lediščem. V Novi vasi na Bloški planoti se je temperatura spustila do -29,4 °C, v Ambrusu na Dolenjskem je termometer pokazal -25,4 °C, na Pragerskem -23,4 °C, v Žireh -21,8 °C, v Šmarju-Sapu -21,7 °C, v Mariboru -21,6 °C in v Novem mestu -20,4 °C.
1996 –
Val polarnega zraka je preplavil Slovenijo in temperatura je, razen v nižjih predelih Primorske, ostala pod lediščem. Še posebej mrzlo je bilo ob močnem vetru v gorah in na Primorskem, kjer je pihala burja. Na Kredarici se je živo srebro v noči na 27. december spustilo do -26,3 °C, na Krvavcu pa do -20,5 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 25. decembra
1981 –
Po nekajdnevnem sneženju so zjutraj na številnih postajah v zahodni in severozahodni Sloveniji izmerili najvišjo decembrsko snežno odejo od začetka meritev. V Logu pod Mangartom je snežna odeja dosegla višino 135 cm, v Stari Fužini 126 cm, v Zgornji Sorici 107 cm, v Bovcu 83 cm, v Idriji 78 cm in v Logatcu 66 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 24. decembra
1963 –
Nad osrednjo in jugovzhodno Evropo se je zadrževal izjemno močan anticiklon, v Sloveniji so bile izmerjene rekordno visoke vrednosti. Ob 7. uri zjutraj je pritisk, preračunan na morski nivo, v Murski Soboti znašal kar 1052 hPa, v Mariboru 1051 hPa, v Novem mestu 1050 hPa in v Ljubljani 1049 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 23. decembra
2006 –
Nad osrednjim, zahodnim in južnim delom Evrope se je raztezalo območje visokega zračnega pritiska, pri nas so bile izmerjene zelo visoke vrednosti. V Ljubljani je znašala najvišja vrednost na morski nivo preračunanega pritiska 1044 hPa, v Mariboru 1043 hPa, v Novem mestu 1041 hPa in v Portorožu 1037 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 22. decembra
1969 –
Večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja, v zatišnih krajih je bilo jutro izjemno mrzlo, ponekod najhladnejše decembrsko v zadnjih 100 letih. V Murski Soboti se je ohladilo kar do -27,6 °C, v Ambrusu na Dolenjskem do -25,5 °C, v Blagušu v Slovenskih goricah do -24,8 °C, na Pragerskem do -24,7 °C, v Kočevju do -23,4 °C in v Šmarju-Sapu do -22,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 21. decembra
1925 –
V Krekovšah so dopoldne izmerili 235 mm, v Kobaridu pa 155 mm padavin v 24 urah.
1927 –
Ponovno zelo mrzlo decembrsko jutro, na Rakitni so izmerili -24,5 °C, v Žireh in Kranjski Gori -18,6 °C ter v Ljubljani -17,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 20. decembra
1927 –
Hud mraz, ponekod se je ohladilo pod -20 °C. Na Rakitni je bila najnižja jutranja temperatura -27,5 °C, v Babnem Polju so izmerili -26,4 °C, v Žireh -22,2 °C, v Ljubljani in Gornjem Lenartu pri Brežicah pa -19,4 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 19. decembra
1963 –
Drugi dan zapored zelo mrzlo jutro v dobršnem delu Slovenije, na nekaterih postajah je bila izmerjena najnižja decembrska temperatura v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila do -27,5 °C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju z -24,0 °C ni bilo dosti manj mrzlo; v Radovljici je termometer pokazal -22,4 °C, v Gornjem Gradu -20,3 °C, v Slovenskih Konjicah -20,0 °C in v Ljubljani -16,7 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 18. decembra
1963 –
Nenavadno mrzlo decembrsko jutro. Na Rudnem polju na Pokljuki je bila minimalna temperatura -27,0 °C, v Žireh so namerili -23,9 °C, na Zgornjem Jezerskem -21,4 °C, v Ilirski Bistrici -20,6 °C in v Godnjah na Krasu -13,9 °C.
Vremenske dogodki 17.decembra
1920 –
Po večdnevnem sneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrival debela snežna odeja. V Mojstrani je zjutraj snežna odeja merila v višino 117 cm, na Bledu so izmerili 100 cm, v Škofji Loki 90 cm, v Solčavi 85 cm, v Kočevski Reki 77 cm in v Višnji Gori 68 cm snega.
1989 –
V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 °C do 17 °C; na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 °C, v Mariboru so izmerili 20,7 °C, v Celju 20,2 °C, v Novem mestu 19,5 °C, v Velenju 19,2 °C in v Ratečah 13,5 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 16. decembra
1899 –
Večdnevno sneženje v večjem delu Slovenije se je umirilo, številne kraje je prekrivala zelo debela snežna odeja. Na Bledu je sneg segal kar 94 cm visoko, v Cerknici so ga namerili 76 cm, v Kranju 65 cm in v Dravogradu 60 cm. V Idriji in Postojni je bila največja višina dosežena dan prej, in sicer 90 oziroma 70 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 15. decembra
1986 –
Obilno sneženje v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Naslednje jutro so na postaji Vojsko nad Idrijo izmerili 65 cm, v Logatcu 56 cm, na Otoku pri Cerknici 49 cm, na Planini pod Golico 47 cm in v Ljubnem ob Savinji 40 cm snega. 48 ur prej na nobeni od naštetih postaj ni bilo snežne odeje.
Zanimivi vremenski dogodki 14. decembra
1962 –
Obilne padavin v večjem delu Slovenije so ponehale, ponekod na vzhodu so zjutraj izmerili nenavadno veliko 24-urno decembrsko višino padavin. V Kostanjevici na Krki je padlo 69 mm, na Sinjem Vrhu v Beli Krajini 67 mm, na Planini pri Sevnici in v Rogaški Slatini pa 64 mm.
1995 –
Do jutra je ponekod zapadlo precej snega in skupna višina snega je bila marsikje na jugu in vzhodu zelo velika za december. V Sodražici je sneg segal 62 cm visoko, v Čemšeniku v Zasavju in Žetalah v Halozah so namerili 60 cm, v Gornji Radgoni 53 cm, v Želimljah južno od Ljubljane 46 cm in v Mariboru 42 cm snega.
Zanimivi vremenski dogodki 12. decembra
1957 –
V Zgornjem Posočju je močno deževalo, v visokogorju snežilo. Na Livku je do naslednjega jutra v 48 urah padlo 368 mm, v Lepeni 284 mm, v Plužni pri Bovcu 264 mm in na Žagi pri Bovcu 257 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 11. decembra
1879 –
Najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev leta 1850. Najnižja jutranja temperatura je znašala -26,4 °C, čez dan se je ogrelo le do -16,0 °C.
1991 –
Nad večjim delom Evrope se je zadrževal močan anticiklon, pri nas je zračni pritisk, preračunan na morski nivo, dosegel zelo visoke vrednosti: v Ljubljani 1047 hPa, v Novem mestu 1046 hPa, na Letališču Maribor 1045 hPa in v Murski Soboti 1044 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 10. decembra
1969 –
Večinoma neobilno sneženje v vzhodnem delu Slovenije je ponehalo, ponekod so zjutraj izmerili rekordno visoko decembrsko snežno odejo. Na Paškem Kozjaku (980 m) je sneg segal 88 cm visoko, v Kadrencih v Slovenskih goricah 75 cm, v Gornji Radgoni in na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 55 cm in v Lendavi 45 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 9. decembra
1980 –
Zelo mrzlo jutro, zlasti ponekod na Notranjskem in Dolenjskem. V Babnem Polju je bil z -29,6 °C dosežen decembrski rekord; v Novi vasi na Blokah so namerili -28,0 °C, na Rakitni -25,1 °C, v Ambrusu -25,0 °C, v Kočevju -22,6 °C, v Celju -21,0 °C in na Vrhniki -20,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 8. decembra
1978 –
Ponekod v severozahodni Sloveniji se je dan začel z najhladnejšim decembrskim jutrom v zadnjih desetletjih. V Ratečah se je ponoči ohladilo do -21,2 °C, na Planini pod Golico do -19,6 °C, na Hrušici pri Jesenicah do -18,2 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju do -13,5 °C. Popoldne je v nižjih predelih Primorske začelo snežiti, sneženje je ponoči ponehalo. Naslednje jutro so v Komnu na Krasu izmerili 15 cm snega, v Ajdovščini 12 cm, v Novi Gorici 11 cm, v Vedrijanu in v Kubedu 7 cm ter na postaji Portorož Beli Križ 3 cm snega.
Zanimivi vremenski dogodki 7. decembra
1955 –
V sredogorju in ponekod na vzhodu je bilo za december nenavadno toplo. Na Miklavžu na Gorjancih (969 m) se je temperatura povzpela do 15,9 °C, na Planini pod Golico (1050 m) so izmerili 15,1 °C, v Mariboru 14,8 °C in pri Domu na Komni (1520 m) 13,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 6. decembra
1903 –
Predvsem na Gorenjskem je močno deževalo in snežilo, do naslednjega jutra je marsikje padlo nad 100 mm padavin v 24 urah. V Leskovici na Škofjeloškem so namerili 159 mm, v Bohinjski Bistrici 138 mm, v Tržiču 120 mm, v Kranju 115 mm in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 86 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 5. decembra
1992 –
Zelo obilne padavine v zahodnem delu Slovenije, meja sneženja se je v noči na 6. december z okoli 2000 m spustila na okoli 500 m nadmorske višine. Do jutra 6. decembra je ponekod padlo več kot 200 mm padavin v 48 urah. Na padavinski postaji Lepena so namerili 282 mm, v Bovcu 276 mm, na Vojskem nad Idrijo 235 mm, v Stari Fužini v Bohinju 213 mm, na Zgornjem Jezerskem 198 mm in v Ilirski Bistrici 124 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 4. decembra
1979 –
V večjem delu jugozahodne Slovenije je bilo popoldne najtoplejše v decembru v zadnjih desetletjih. V Komnu na Krasu se je živo srebro povzpelo do 19,0 °C, v Novi vasi na Blokah do 18,0 °C, v Novi Gorici do 17,6 °C, v Ilirski Bistrici do 17,5 °C in v Postojni do 16,7 °C-
1997 –
Ponekod v vzhodni polovici Slovenije so zjutraj izmerili nenavadno veliko dnevno višino padavin za december. V Rogaški Slatini je padlo 78 mm, v Ložicah na Kozjanskem 74 mm, v Lovrencu na Pohorju 68 mm, v Framu 61 mm in na Bizeljskem 59 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 3. decembra
1966 –
Do 7. ure zjutraj je ponekod v hribovitem svetu padlo več kot 200 mm padavin v preteklih 24 urah. V Ukancu v Bohinju je padlo 269 mm, v Lepeni v Zgornjem Posočju 234 mm, v Revenovšah nad Idrijo 228 mm, v Plužni pri Bovcu 205 mm, na Zgornjem Jezersko 166 mm in v Solčavi 135 mm.
Zanimivi vremenski dogodki 2. decembra
1976 –
Nad Evropo je bil nenavadno globok in obsežen ciklon, pri nas je bil izmerjen najnižji zračni pritisk po letu 1950. V Novem mestu je popoldne pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 967 hPa, na Letališču Maribor na 968 hPa, v Ljubljani in Portorožu pa na 969 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 1. decembra
1976 –
V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, v visokogorju pa močno snežilo. Do 7. ure zjutraj naslednjega dne so na nekaterih meteoroloških postajah izmerili prek 200 mm padavin v 24 urah. V Lepeni na Bovškem je padlo 291 mm, v Revenovšah nad Idrijo 268 mm, v Ukancu 224 mm, v Čepovanu 198 mm in na Zgornjem Jezerskem 172 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 30. novembra
1925 –
Jutro je bilo zelo mrzlo, ponekod med najhladnejšimi v novembru v 20. stoletju. V Babnem Polju so izmerili rekordnih -27,4 °C, v Žireh se je temperatura spustila do -18,8 °C in v Šentilju pod Turjakom do -14,8 °C. V Slovenj Gradcu so ob 7. uri zjutraj izmerili -19,2 °C in v Celju -17,0 °C.
1973 –
Jutro je bilo zlasti na Goriškem in Krasu zaradi snežne odeje izjemno mrzlo za november. V Šmarjah pri Sežani so namerili -17,5 °C, v Čepovanu -15,4 °C, v Godnjah na Krasu -14,6 °C, v Biljah pri Novi Gorici -12,1 °C in v Vipolžah -12,0 °C. Zelo nenavadna je bila tudi višina snežne odeje po Sloveniji: v Šmarjah pri Sežani so zjutraj izmerili 10 cm, v Biljah pri Novi Gorici 7 cm in v Kubedu 6 cm snega; nasprotno v Ratečah, pri Domu na Komni in v Bovcu ni bilo snežne odeje!
1993 –
Sneženje prejšnji dan in zadnjo noč je snežno odejo ponekod v vzhodni Sloveniji odebelilo na rekordno novembrsko vrednost. V Ribnici na Pohorju so zjutraj izmerili 73 cm, v Žusmu na Kozjanskem 71 cm, na Jeruzalemu v Slovenskih Goricah 69 cm, v Cirkulanah na obrobju Haloz 67 cm, v Predgradu 63 cm, v Gornji Radgoni 55 cm, v Metliki 53 cm, na Malkovcu nad Sevnico 52 cm in v Lendavi 50 cm snega.
2005 –
Po večdnevnem sneženju je zlasti nekatere alpske doline prekrivala meter debela snežna odeja; ponekod toliko snega v novembru ni bilo že več kot 50 let. Na Planini pod Golico je sneg segal 115 cm visoko, v Zgornji Radovni ga je bilo 110 cm, v Ratečah 103 cm, v Bohinjski Bistrici 91 cm in v Koprivni na Koroškem 65 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 29. novembra
1964 –
V severozahodni Sloveniji je že drugi dan močno deževalo, do jutra naslednjega dne so ponekod namerili prek 300 mm padavin v 48 urah. V visokogorju je večinoma snežilo, tako da je zapadlo veliko snega. V Lepeni na Bovškem je padlo 397 mm, v Ukancu v Bohinju 359 mm, na Žagi pri Bovcu 335 mm, v Bohinjski Bistrici 295 mm in na Vojskem nad Idrijo 271 mm padavin.
1966 –
Večji del Slovenije je zajelo nenavadno obilno sneženje, ponekod v južni polovici je bilo to že drugo ta mesec! V Bohinjski Bistrici je do naslednjega jutra zapadlo 51 cm, v Kočevju 46 cm, v Borovnici na Ljubljanskem barju 43 cm, v Ljubljani 37 cm, na Pragerskem 30 cm, v Celju 26 cm in v Tolminu 22 cm snega.
1973 –
Čez dan je nižje predele Primorske z izjemo obale pobelil sneg. V Godnjah na Krasu so naslednje jutro izmerili 15 cm, na Slapu pri Vipavi 11 cm, v Plavah 7 cm, v Novi Gorici in Kubedu pa 6 cm snega.
1996 –
Medtem ko je v večjem delu države do 7. ure zjutraj v preteklih 24 urah zapadlo do nekaj cm snega, je marsikje na jugu in jugovzhodu Slovenije zapadlo več 30 cm snega. Zjutraj so tako na Travi nad dolino Kolpe izmerili 80 cm, v Starem Logu 61 cm, na Sinji Vrhu v Beli Krajini in na Lisci 60 cm, v Kočevju 57 cm in v Novem mestu 52 cm visoko snežno odejo.
Zanimivi vremenski dogodki 28. novembra
1978 –
Obilno sneženje, ki se je ponekod začelo že v noči s 25. na 26. november, je v pretekli noči ponehalo. Marsikje v višjih legah je dvodnevna vsota novega snega presegla pol metra. Na Kredarici je vsota znašala 103 cm, v Ratečah 87 cm, na postaji Na Stanu na Idrijskem 74 cm, v Logatcu 59 cm, v Ribnici na Pohorju 58 cm in v Mozirju 54 cm
Zanimivi vremenski dogodki 27. novembra
1949 –
Večdnevno obilno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je marsikje padlo več kot 300 mm padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem so namerili 466 mm, v Plužni pri Bovcu 415 mm, na Planini pod Golico 385 mm, v Stari Fužini v Bohinju 384 mm, na Livku pod Matajurjem 383 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 344 mm in v Bukovem na Cerkljanskem 334 mm.
1983 –
Razmeroma globok ciklon se je pomikal čez Srednjo Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor je pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 26. novembra
1969 –
Majhen, a globok ciklon je zjutraj prešel Slovenijo, zračni pritisk je bil pri nas nenavadno nizek. Ob 7. uri zjutraj je na meteoroloških postajah Maribor in Murska Sobota pritisk, preračunan na morski nivo, znašal le 985 hPa, v Novem mestu 987 hPa in v Ljubljani 989 hPa.
2005 –
Po obilnem nočnem sneženju so ponekod v osrednjem in severnem delu Slovenije izmerili najvišjo snežno odejo v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornjem Tuhinju je ob 7. uri zjutraj višina snega znašala 50 cm, v Slovenj Gradcu so ga namerili 48 cm, v Mozirju 45 cm in v Ljubljani 37 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 25. novembra
1962 –
Na vzhodu je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje marsikje dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 cm, v Logarski dolini 68 cm, v Pleskem pri Hrastniku 60 cm, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 cm, v Semiču 51 cm, v Solčavi 49 cm in v Murski Soboti 43 cm snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih naslednje jutro namerili še več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 cm, v Slovenskih Konjicah 43 cm, v Cankovi v Pomurju 42 cm in v Rogaški Slatini 36 cm.
1965 –
Jutro je bilo mrzlo, ponekod najhladnejše v novembru v zadnjih desetletjih. V Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila kar do -21,7 °C, v Kočevju so namerili -20,2 °C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju -16,5 °C, v Mariboru -13,6 °C, v Ilirski Bistrici -12,6 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem -12,2 °C in v Kubedu v Slovenski Istri -8,8 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 24. novembra
1988 –
Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo marsikje po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do -19,4 °C, v Šmartno pri Slovenj Gradcu do -19,2 °C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do -18,0 °C, v Murski Soboti do -16,6 °C, v Novem mestu do -15,1 °C, v Ljubljani do -14,5 °C in v Tolminu do -10,3 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 23. novembra
1938 –
Silovito deževje in sneženje v višjih legah v zahodni Sloveniji je prenehalo. Največ padavin so do 9. ure zjutraj v 72 urah izmerili v Bovcu, 385 mm, v Revenovšah na Idrijskem je padlo 344 mm, v Kobaridu pa 289 mm padavin.
1971 –
Do jutra je na številnih meteoroloških postajah v vzhodni polovici Slovenije zapadlo največ snega v 24 urah v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornji Ščavnici so namerili 48 cm, v Lendavi in Velikih Dolencih na Goričkem 47 cm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 39 cm, v Črnomelju 36 cm ter v Mariboru in Gornjem Gradu 35 cm novega snega.
1988 –
Ponekod je bila izmerjena najnižja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih. Na Blagušu v Slovenskih goricah se je ohladilo do -21,5 °C, v Ratečah je termometer pokazal -19,2 °C, v Dobličah pri Črnomlju -18,0 °C, v Radljah ob Dravi -17,8 °C, na Vojskem nad Idrijo -14,5 °C in v Sevnem nad Litijo -11,1 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 22. novembra
1978 –
Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska, v Sloveniji so bile izmerjene nenavadno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan pritisk, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
1999 –
Do jutra je v večjem delu Slovenije zapadlo okoli 20 cm snega v zadnjih 24 urah in marsikje se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za november. Na padavinskih postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 cm, na Lisci je sneg segal 80 cm visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 cm, v Žireh 55 cm, v Litiji 51 cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 cm, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 cm ter v Celju 32 cm.
Zanimivi vremenski dogodki 21. novembra
1971 –
Prejšnji večer se je zjasnilo, zaradi sveže snežne odeje pa se je v mirni in jasni noči ponekod na Notranjskem in Dolenjskem zelo močno ohladilo - jutro je bilo izjemno mrzlo. V Babnem Polju so izmerili -26,8 °C, v Novi vasi na Blokah je termometer pokazal -26,0 °C, v Ambrusu -21,5 °C, na Rakitni -21,4 °C, v Šmarju-Sapu -18,1 °C in v Postojni -17,3 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 20. novembra
1958 –
Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega pritiska s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je pritisk, preračunan na morski nivo, znašal okoli 1040 hPa.
1996 –
Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je pritisk, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 19. novembra
1902 –
Čez dan je bilo za november zelo hladno. Ob drugi uri popoldne so na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom (1003 m) namerili mrzlih -11,4 °C, v Postojni je bilo -6,7 °C, v Cerknici -6,3 °C, v Celju -5,8 °C in v Ljubljani -3,8 °C.
1999 –
Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji je obilno snežilo, ponekod je snežna odeja naslednje jutro dosegla največjo višino v novembru v zadnjih desetletjih. V Kočevju je zapadlo 40 cm , skupna višina snega je dosegla 65 cm, v Laškem je bilo novega snega 35 cm (skupaj 41 cm), v Šentjurju 35 cm (41 cm), na Letališču Maribor 32 cm (35 cm) in na Pokojišču pri Vrhniki 26 cm (65 cm).
Zanimivi vremenski dogodki 18. novembra
1940 –
Ekstremno obilne padavine v zahodnem delu Slovenije so se po štirih dneh končno unesle. V Soči je v štirih dneh padlo kar 604 mm, v Bovcu 533 mm, pri Koči na Snežniku 455 mm ter v Revenovšah nad Idrijo 432 mm padavin. V Reziji je bilo padavin še precej več, v kraju Koritu so izmerili kar 856 mm padavin!
Zanimivi vremenski dogodki 17. novembra
1966 –
Do jutra je ponekod v notranjosti Slovenije zapadlo veliko novega snega, ponekod je precej snega zapadlo še čez dan. Na postaji Podtabor blizu Ribnice na Dolenjskem je dvodnevna vsota novega snega znašala 63 cm, v Podlipju nad Muto 61 cm, v Novi vasi na Blokah 59 cm, na Pleskem pri Hrastniku 50 cm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 49 cm in v Logatcu 40 cm.
1975 –
Nenavadno obilne padavine ponekod v jugozahodni Sloveniji, do naslednjega jutra je ponekod padlo okoli 200 mm padavin v 24 urah. V Podgradu pri Ilirski Bistrici so izmerili 209 mm, v Slavini pri Postojni 178 mm, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 172 mm, na Tatrah v Brkinih 160 mm in na Razdrtem pri Postojni 151 mm.
1995 –
Do jutra je ponekod v zahodni Sloveniji padlo več kot 200 mm dežja v 24 urah. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je padlo 237 mm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 224 mm, na Lokvah na Trnovski planoti 217 mm, na Livku pod Matajurjem 214 mm in v Ligu nad Kanalom 192 mm.
Zanimivi vremenski dogodki 16. novembra
1963 –
Najtoplejše novembrsko popoldne ponekod v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomelju se je čez dan ogrelo do 24,5 °C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 °C, v Lendavi so izmerili 23,8 °C, v Maribor 23,0 °C in v Celju 22,6 °C.
1984 –
Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do močnega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 mm, v Idrija 87 mm in v Cerknem 62 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.
1992 –
V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 m. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. november je ponekod padlo več kot 300 mm dežja! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 mm, v Bovcu 291 mm, na Vojskem nad Idrijo 288 mm, v Kalu na Kanalom 265 mm, v Kamniški Bistrici 246 mm, na Zgornjem Jezerskem 206 mm padavin, v Logarski Dolini 202 mm in na Bukovem nad dolino Bače 196 mm.
2002 –
Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 °C, ponekod je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo kar do 24,8 °C, v Novem mestu so namerili 23,5 °C, v Murski Soboti 22,6 °C, v Kočevju 22,0 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 15. novembra
1979 –
V večernih urah je Slovenijo prešel sekundarni ciklon, v Portorožu je zračni pritisk padel na 990 hPa. V Novem mestu se je pritisk, preračunan na morski nivo, znižal do 993 hPa, v Ljubljani do 994 hPa in na Letališču Maribor do 995 hPa.
Zanimivi vremenski dogodki 14. novembra
1969 –
Tretji dan morebiti najobilnejšega deževja 20. stoletja v Zgornjem Posočju; v 48 urah je ponekod padlo več kot 600 mm dežja! Naslednje jutro so v Bovcu namerili izjemnih 740 mm padavin v preteklih 72 urah (363 mm od 7. ure 13. do 7. ure 14 novembra), v Lepeni je padlo 698 mm, v Plužni 696 mm, v Kobaridu 618 mm, v Kneški Ravnah 528 mm in v Ukancu v Bohinju 490 mm. Korigirana maksimalna 24-urna vsota padavin v Plužni pri Bovcu je znašala 368 mm, 48-urna pa 617 mm! Medtem, ko je bilo na severozahodu rekordno veliko dežja, je v Pomurju v istem obdobju padlo le nekaj mm dežja!
1982 –
V hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije je zlasti preteklo noč močno deževalo ali močno snežilo, ponekod je do jutra padlo več kot 300 mm padavin v 24 urah. V Plužni pri Bovcu so izmerili kar 338 mm dežja, v Ukancu v Bohinju je padlo 298 mm, v Tolminu 282 mm, na Žagi pri Bovcu 279 mm, v Mrzli Rupi nad Idrijo 231 mm, v Ligu nad Kanalom 215 mm, v Stari Fužini v Bohinju 181 mm in v Logarski dolini 172 mm.
Zanimivi vremenski dogodki 13. novembra
1948 –
Vzhodno od naših krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru pritisk, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
1985 –
Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103 mm, na Vojskem 85 mm in v Cerknem 76 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 12. novembra
1934 –
Do 9. ure zjutraj veliko padavin v 24-urah: Koča na Snežniku 144 mm, Zabiče 119 mm, Sežana 113 mm, Črni Vrh nad Idrijo 109 mm, Podkraj 92 mm.
Zanimivi vremenski dogodki 11. novembra
1977 –
Nenavadno, marsikje rekordno topel novembrski dan v višjih legah. V Ambrusu na Dolenjskem se je živo srebro povzpelo na 24,0 °C, na Miklavškem hribu nad Celjem s 23,1 °C ni bilo dosti hladneje. V Kleniku pri Vačah so izmerili 21,0 °C, v Babnem Polju 20,0 °C, v Postojni 19,8 °C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 °C in na Kredarici 11,8 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 10. novembra
1979 –
Izjemen vremenski obrat v večjem delu Slovenije. Zjutraj je deževalo do okoli 2000 m nad morjem, nato je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne marsikje spustila do nižin. Zlasti v hribovitem svetu je do naslednjega jutra močno snežilo, ponekod je padlo okoli meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95 cm, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85 cm, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80 cm, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75 cm, na Rakitni in Kumu 70 cm, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60 cm ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55 cm novega snega. Ponekod je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo kar 365 mm, v Plužni pri Bovcu 287 mm, v Ukancu v Bohinju 279 mm, v Kočevskih Poljanah 125 mm, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111 mm in v Novem mestu 108 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 9. novembra
1927 –
Jutro je bilo za november izjemno toplo. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj izmerili 17,0 °C, v Laškem 16,3 °C, v Ljubljani 15,6 °C, v Kranju 15,4 °C in v Slovenj Gradcu 14,5 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 8. novembra
2006 –
Ponekod po nižinah je bil dnevni temperaturni hod nenavadno velik. V Kočevju se je ogrelo z -3,1 °C na 17,4 °C, V Šmartnem pri Slovenj Gradcu z -4,8 °C na 15,3 °C, v Dobličah pri Črnomlju z -1,0 °C na 18,8 °C, na Letališču Brnik z -2,8 °C na 16,4 °C in v Murski Soboti z -3,4 °C na 15,6 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 7. novembra
1923 –
Na postaji Sv. Lucija (danes Most na Soči) je pluviograf izmeril 106 mm padavin v 6 urah.
1997 –
Zelo močno deževje na zahodu in severozahodu, ki se je začelo 5. novembra zvečer, je čez dan oslabelo. Do jutra 8. novembra je v 72 urah ponekod padlo več kot 400 mm dežja! Na Žagi pri Bovcu so namerili kar 504 mm padavin (od tega 355 mm od 6. novembra 7.00 do 7. novembra 7.00), v Lepeni je padlo 431 mm, v Kobaridu 414 mm, na Voglu 398 mm, na Ligu nad Kanalom 364 mm in v Mrzli Rupi na Idrijskem 326 mm. Na severovzhodu Slovenije pa je v tem času padlo zelo malo dežja! Poleg tega je bilo 7. novembra zjutraj v večjem delu države izjemno toplo za november. V Celju so ob 7. uri namerili kar 19,0 °C, v Murski Soboti je termometer pokazal 18,0 °C, v Biljah pri Novi Gorici in v Novem mestu 17,7 °C, v Stari Fužini v Bohinju 14,8 °C in v Postojni 14,0 °C.
Zanimivi vremenski dogodki 6. novembra
1973 –
Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem so izmerili 209 mm, v Kal nad Kanalom 162 mm, v Dolenjem Jezeru pri Cerknici 159 mm, na Kozini pri Sežani 136 mm, v Poljanah nad Škofjo Loko 114 mm in na Pokojišču pri Vrhniki 104 mm padavin.
Zanimivi vremenski dogodki 5. novembra
1966 –
Silovito deževje v severozahodni Sloveniji se je uneslo, do jutra je v preteklih 48 urah ponekod padlo več kot 300 mm dežja. V Bovcu je padlo 399 mm, v Trenti so namerili 369 mm, v Ukancu v Bohinju 345 mm, v Mojstrani 313 mm in na Planina pod Golico 260 mm.
1971 –
Jutro je bilo ponekod po nižinah zelo hladno, čez dan pa se je ob sončnem vremenu zelo močno segrelo. V Celju se je z jutranjih -5,0 °C ogrelo na popoldanskih 19,4 °C, v Črnomlju z -2,6 °C na 21,2 °C, v Kočevju z -3,7 °C na 20,0 °C, na Letališču Brnik z -6,0 °C na 16,9 °C in v Svečini v Slovenskih goricah z -4,3 °C na 18,4 °C.
1980 –
Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000 m sneg povsod prešel v dež. V Bohinjski Bistrici je sneg segal 56 cm visoko, v Lescah so izmerili 46 cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44 cm, v Bovcu in Šmarju-Sapu 36 cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30 cm, v Maribor 25 cm in v Ilirski Bistrici 24 cm.
1998 –
V noči s 4. na 5. november se je ob obilnih padavinah in prehodu hladne fronte zelo močno ohladilo, meja sneženja se je z okoli 2500 m nadmorske višine marsikje spustila do nižin. Na postaji Malkovec se je od 21. ure zvečer prejšnjega dne do 7. ure tega dne ohladilo s 15,0 °C na 0,0 °C, v Stari Fužini v Bohinju so zabeležili padec s 15,2 °C na 0,7 °C, v Novi vasi na Blokah s 14,4 °C na 1,1 °C, na Lisci z 10,7 °C na -0,6 °C, v Ljubljani s 14,0 °C na 2,8 °C in na Kredarici z 1,0 °C na -7,1 °C.

Zanimivi vremenski dogodki 4. novembra
1963- Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novemberska temperatura v zadnjih deseletjih in tudi drugod je bilo nenavadno toplo za ta letni čas . V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6. C , v Novem mestu so namerili 22,8 .C , v Lipah na Barju 22,0.C , v Ljubljani 21,9. C in v Voljčem potoku 20,7. C
1980- Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak , zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež , zaradi nizkih temperatur in obilnih padavin pa je zlasti Brkine prizadel uničujoč žled . Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do naslednjega jutra pri temperaturi med -3 . C in -8 .C padlokar 117mm padavin , večina v obliki dežja . Na Tatrah v Brkinih so namerili 110mm , v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103mm , na Vojskem nad Idrijo 87mm, v Cerknici 80mm in v Godnjah na Krasu 71mm padavin.
1998- V večjem delu Slovenije je obilno deževalo , do jutra naslednjega dne je marsikje padlo nad 100mm padavin v 48urah , zato so ponekod nastopile velike poplave. Na meterorološki postaji Vogel je padlo 310mm, v Idriji 264mm, v Gornjem Gradu 201mm(181mm v 24urah) , na Vojskem nad Idrijo 194mm , v Žireh 186mm , v Lučah 170mm , v Kamniški Bistrici 161mm, v Senovici pri Šentjurju 138mm, v Framu pri Mariboru 122mm ter v Ljubljani in Celju 116mm padavin.
Zanimiv vremenski dogodki 3. novembra
1970- Za november je bilo zlasti v severni in severovzhodni Sloveniji zelo toplo. V Svečini v Slovenskih goricah se je temperatura povzpela do 22,5 .C , v Zgornji Ščavnici in Podgradju so namerili 22,4 .C , v Mariboru 21,2 .C , v Gornjem Gradu 19,7 .C in celo v Ratečah je bilo 19,5 .C.
1972-Izjemno toplo novembersko popoldne na Primorskem. V Braniku se je ogrelo do 24,3 .C ,v Vedrijanu do 24.C , v Biljah pri Novi Gorici do 23,7.C , v Dragonji do 22,1.C in v Tolminu do 21,7.C
Zanimivi vremenski dogdki 9. oktobra
1997- Zlasti na severovzhodu je bilo izjemno toplo za oktober. V Lendavi so izmerili kar 27,7.C , v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2.C , na Letališču Maribor , na Jeruzalemu in v Gornji Radgoni do 26,0.C
Zanimivi vremenski dogodki 18. semptembra
1926- Močni nalivi v Posočju , pluviograf je na padavinski postaji Sv. Lucija ( danes Most na Soči) v 22 urah do poldruge ure zjutraj naslednjega dne izmerili 181mm padavin.
1937- V Bovcu je v celem dnevu padlo 232mm padavin , v Kranjski Gori pa so do naslednjega jutra izmerili 147mm dežja v 48 urah.
1971- Zjutraj je bila v številnih krajih slana. V Babnem Polju se je ohladilo do -6,5.C , v Ratečah je minimalni termometer pokazal -4,4.C, na Letališču Brnik -3,8.C , v Lipah na Ljubljanskem barju -3,6.C , v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -3,0.C , v Celju -2,5.C in v Biljah pri Novi Gorici
-0,3.C . Na Kredarici je bilo že prav zimsko mrzlo , izmerili so -9,4.C
1977- Sneženje v višjih legah je ponehalo , že do jutra pa je zlasti v sredogorju zapadlo izjemno veliko snega za september. Na Mašanu (1027m) pod Snežnikom so ob 7. uri zjutraj izmerili kar 35cm, pri Domu na Komni (1520m) 30cm, na Vojskem nad Idrijo (1070m) 25cm , na Krvavcu (1740m) 20cm , na Pasji Ravni(880m) nad Polhovim Gradcem 12cm , in v Novi vasi na Blokah (722m) 10cm debelosnežno odejo.
1987- V večjem delu Slovenije je bilo čez dan izjemno toplo za sredino septembra. V Metliki se je segrelo do poletnih 32,8.C , v Ilirski Bistrici do 32,0.C , na Planini pri Postojni do 31,5.C , v Novi vasi na Blokah in v Babnem Polju do 30,0.C in na Vojskem nad Idrijo(1070m) do 27,5.C
2007- Severno polovico Slovenije je prizadela katastrofalna vodna ujma. Na območjem od Zgornjega Posočja prek severnega dela Ljubljanske kotline do Pohorja je v 12 urah padlo 100-300mm padavin . V času najhujšega naliva je v Bohinju padlo prek 50mm v pol ure, v dveh urah pa je na postaji Kneške Ravne na južni strani Spodnjih bohinjskih gora padlo kar 157mm padavin. Na padavinski postaji Davča je v 6 urah padlo 214mm dežja, kar je daleč najhujši naliv od začetka meritev leta 1945. Naslednje jutro so v državni mreži postaj največ padavin v 24 urah izmerili na Voglu in v Knevških Ravnah, 304mm ; na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je padlo 227mm , v Škofji Loki 218mm , v Dražgošah in Rutu 216mm , v Železnikih 197mm, v Mozirju 154mm in v Slovenskih Konjicah 131mm
Zanimivi vremenski dogodki 4. septembra
1962- Nenavadno , ponekod celo rekordno toplo popoldne za začetek septembra. V Kostanjevici na Krki so izmerili 32,8.C, v Novem mestu 32,3.C , v Ambrusu na Dolenjskem 31,3.C, v Ljubljani 30,7.C , na Mestnem vrhu pri Ptuju 30,1.C , in v Sevnem nad Litijo 28,8.C
2006- Vroč dan v vzhodni Sloveniji. V Metliki se je segrelo do 32,4.C , na Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 31,0.C , v Lendavi 30,7.C , v Velikih Dolencih 30,5.C in v Celju 30,3.C
Zanimivi vremenski dogodki 20. julija
2007- It was peak of a very pronounced heat wave , new July record high was set at some stations and it warmed up almost to 40.C in some places! In Murska Sobota the mercury rose up to 39,1.C , in Bizeljsko up to 38.0.C, in Maribor up to 37,7.C, in Ljubljana up to 37.0.C , and in Nova vas on the Bloke plateau up to 34,1.C .
Zanimivi vremenski dogdki 13. julija
1984- Zelo toplo jutro na obali in ponekod v vzpetem svetu . Najnižja jutranja temperatura je bila 23,2.C na Belem Križu v Portorožu , na Jeruzalemu v Slovenskih goricah so izmerili 22,0.C , na Miklavškem hribu nad Celjem 21,0.C , na Mestnem vrhu pri Ptuju 20,7.C in v Velikih Dolencih na Goričkem 20,0.C

Zanimivi vremenski gogodki 11. julija
1957 –	V močnem deževju v Slovenskih goricah je krajevno padlo več kot 100 mm padavin. Naslednje jutro so na Jeruzalemu izmerili kar 162 mm, v Veržeju 90 mm, na Mestnem Vrhu pri Ptuju 80 mm in v Gornji Radgoni 67 mm dežja v preteklih 24 urah.
1968 –	Zelo vroče popoldne, zlasti na nekaterih postajah v vzhodni Sloveniji so izmerili tudi najvišjo julijsko temperaturo od začetka meritev. V Turškem Vrhu v Halozah se je ozračje segrelo na 37,3 °C, v Murski Soboti so izmerili 37,2 °C, na Bizeljskem 36,9 °C, v Mariboru 35,7 °C ter v Kopru 35,0 °C.
2011 –	Med 18. in 19. uro je silovito neurje s točo opustošilo območje Kozjanskega in Obsotelja. Ponekod je padala za jajce debela toča.

Zanimivi vremenski dogodki 11. junija
2003- Huda vročina z rekordnimi junijskimi temperaturami na nekaterih postajah , zlasti na Gorenjskem. Najvišja temperatura je bila izmerjena v Metliki , 36,1.C , v Ljubljani in Biljah pri Novi Gorici je bilo 35,6.C , v Lendavi 35,5.C , v Mariboru 35,4.C , in v Lescah 33,0.C
Zanimivi vremenski dogodki 27. aprila
1976- V severovzhodni Sloveniji in ponekod drugod so zjutraj izmerili največjo aprilsko dnevno višino padavin v zadnjih desetletjih . V Jeruzalemu je padlo 93mm dežja , v Lendavi 83mm , na Ptuju 72mm , v Murski Soboti 68mm , in v Gornji Radgoni 63mm.
Zanimivi vremenski dogodki 16. aprila
1978- Višjeležeče predele je po koncu sneženja prekrivala za sredino aprila izjemno debela snežna odeja. Na Predelu so zjutraj izmerili 100cm , na Zgornjem Jezerskem 62cm , v Ribnici na Pohorju 59cm , v Cirkulanah pri Ptuju 42cm , na Žusmu pri Podčetrtku in v Žetalah v Halozah 35cm snega. Na Dravsko-Ptujskem polju je razlika v višini snežne odeje od kraja do kraja nenavadno velika; v Framu in na Letališču Maribor snežne odeje sploh ni bilo , v bljižnih Staršah ga je bilo 15cm , na Ptuju 13cm , v Cirkulanah pa že prej omenjenih 42cm!