Vremenski rekordi (Vir:Arso)

V Sloveniji so se uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo zapisi, pričele v
Ljubljani leta 1850. Do konca 19. stoletja so bile meteorološke postaje maloštevilne, a
se je njihovo število počasi povečevalo. Trend naraščanja se je nadaljeval v prvi
polovici 20. stoletja, kmalu po drugi svetovni vojni pa je bilo število postaj že podobno
današnjemu. V 60. in 70. letih je bila mreža klasičnih postaj z opazovalci najbolj
obsežna, nato se je zaradi pomanjkanja opazovalcev začela počasi krčiti in se krči še
danes. V zadnjih dveh desetletjih je bilo postavljenih nekaj več kot 30 samodejnih
meteoroloških postaj ter nekaj deset ekoloških in hidroloških postaj, ki merijo
meteorološke spremenljivke. Te postaje pa le deloma nadomeščajo ukinjene klasične
postaje. Posledica omenjenega časovnega poteka števila postaj je, da so bili vsi
poglavitni vremenski rekordi doseženi od leta 1950 dalje, čeprav je vsaj pri najnižjih
temperaturah veliko bolj verjetno, da so bili dejanski rekordi doseženi pred tem letom.


Meteorološke meritve se izvajajo po standardih Svetovne meteorološke organizacije
(SMO). Merilni prostor meteorološke postaje mora biti reprezentativen za čim širšo
okolico in poraščen z nizko travo, če to dopuščajo naravni pogoji. V bližini ne sme biti
večjih ovir (stavb, dreves), ki bi motile zračni tok nad merilnim prostorom in posledično
meritve vetra, snežne odeje, padavin in sončnega obsevanja. Zaželjeno je, da v bližini
postaj ni večjih urbanističnih posegov.


Temperatura zraka se na meteoroloških postajah meri dva metra nad tlemi, v zaklonu,
ki ščiti termometer pred padavinami in kratkovalovnim sevanjem (neposredno in odbito
Sončevo sevanje) ter dolgovalovnim infrardečim sevanjem (sevanje tal, okoliških
predmetov in neba), hkrati pa je prepusten za zračni tok. Pri nas so v uporabi belo
pobarvane lesene vremenske hišice z dvojno streho in dvojnimi lamelami, na
samodejnih postajah pa se uporabljajo tudi manjši beli plastični zakloni. Kljub dobri
zaščiti pred sevanjem se lahko zrak v neprevetrenem zaklonu v sončnih dneh segreje
tudi za 1 °C nad dejansko temperaturo zraka.


Na klasičnih postajah se za meritve višine padavin uporablja Hellmannov dežemer oz.
pluviometer s presekom 200 cm2, na višinskih postajah tudi s presekom 500 cm2.
Opazovalci vsakodnevno ob 7. uri po sončnem času z menzuro izmerijo količino vode,
ki se je natekla v kanglico znotraj dežemera. Jakost in čas trajanja padavin se merita s
pluviografom, ki prek peresa zapisuje potek padavin. Na samodejnih postajah so v
uporabi dežemeri, ki količino dežja bodisi tehtajo ali štejejo število napolnitev čašic,
kamor se stekajo padavine.


Opazovalci na padavinskih postajah so poleg meritev padavin dolžni meriti še višini
novega in skupnega snega. Vsako jutro s snežno odejo ob 7. uri po sončnem času s
pomočjo lesene ali kovinske palice s centimetrsko skalo odčitajo višino skupnega
snega na travnati površini in novega snega na posebni deski, ki je vtisnjena v star
sneg.


Trajanje sončnega obsevanja beleži Campbell-Stokesov solarigraf. Sestavljen je iz
steklene krogle, ki deluje kot zbiralna leča in ob sončnem vremenu izžiga sled na
kartonast trak s časovnimi oznakami. Dolžina sledi je sorazmerna s trajanjem
sončnega obsevanja.


Hitrost vetra se običajno meri 10 m nad tlemi, daleč od visokih ovir. Inštrument za
merjenje hitrosti vetra se imenuje anemometer. Vrteči se del klasičnega anemometra je
sestavljen iz treh ali štirih skodelic, pritrjenih na os. Hitrost vrtenja osi je sorazmerna s
silo, s katero deluje veter na skodelice. Na samodejnih postajah so v uporabi tudi
ultrazvočni anemometri, ki merijo hitrost ultrazvoka med tremi ali štirimi senzorji in
posredno hitrost vetra.


V preglednicah navedeni rekordi so iz meteorološkega arhiva Agencije RS za okolje. V
številnih kategorijah so bile neuradno izmerjene bolj ekstremne vrednosti, a je njihova
točnost oziroma primerljivost z meritvami po standardih SMO vprašljiva. Vseeno so
neuradne vrednosti navedene v opombah, saj uradna mreža meteoroloških postajah
ne zajema vseh ekstremnih lokacij.

Temperatura zraka na 2 metrih (C)

-Najvišja temperatura (Opomba 1): 40,6.C , zmerjeno v Črnomlju 5.7.1950.
-Najnižja temperatura (Opomba 2): -34,5.C, zmerjeno na Babnem Polju 15.2.1956 ,16.2.1956 ter 13.1.1968.
-Najvišja povprečna mesečna temperatura(Opomba 3 ,4):26,1.C , zmerjeno na Letališču Portorož avgusta 2003.
-Najnižja povprečna mesečna temperatura (Opomba 3,5):-17,2.C , zmerjeno na Kredarici februarja 1956.
-Najvišja dolgoletna povprečna temperatura(Opomba 3,6):14,0.C , zmerjeno v Kopru med letoma 1971-2000.
-Najnižja dolgoletna povprečna temperatura (Opomba 3):-1,3.C , zmerjeno na Kredarici med letoma 1971-2000.
-Najvišja povprečna letna temperatura(Opomba3,7):14,6.C , zmerjeno v Kopru leta 1961.
-Najnižja povprečna letna temperatura(Opomba 3):-2,6.C , zmerjeno na Kredarici leta 1956 in 1962.
-Največje letno število vročih dni (najvišja dnevna temperatura nad 30.C , Opomba 8):79 , zmerjeno pri Slapu pri Vipavi ter v Biljah leta 2003.
-Največje letno število hladnih dni (Najnižja dnevna temperatura pod 0.C ):281 , zmerjeno na Kredarici leta 1972.


Opombe:
1. Temperatura, izmerjena ob 14. uri po srednjeevropskem času. Glede na meritve v bližnjem
Karlovcu znaša ocenjena najvišja temperatura tega dne okoli 42,0 °C.
2. Rekord v državni mreži meteoroloških postaj. V sredogorskih mraziščih Julijskih Alp so bile
neuradno izmerjene še občutno nižje temperature; na Lepi Komni je bila najnižja izmerjena
temperatura –49,1, °C 9. januarja 2009. Dolgoletne meritve v podobnih mraziščih v Avstriji,
Švici in Nemčiji so pokazale, da lahko temperatura v najhujših zimah pade tudi pod –50 °C.
3. Povprečna dnevna temperatura je vsota četrtine temperature ob 7. uri, četrtine temperature ob
14. uri in polovice temperature ob 21. uri po sončnem času. Povprečna mesečna in povprečna
letna temperatura sta povprečji tako izračunanih dnevnih temperatur.
4. Rekord na klasični meteorološki postaji. Med postajami s samodejnimi meritvami znaša
najvišja povprečna mesečna temperatura 27,1 °C v juliju 2006 na ekološki postaji v Kopru.
5. V nekaterih višjeležečih alpskih mraziščih (npr. na Komni in Pokljuki) je sodeč po
nekajmesečnih meritvah povprečna mesečna temperatura lahko tudi pod –20 °C.
6. Interpolirana vrednost na podlagi meritev na postajah Nova Gorica in Komen.

7. V zadnjih letih je edina klasična klimatološka postaja na obali na Letališču Portorož, kjer je
zaradi specifične lege na iztoku doline Dragonje v povprečju za okoli 1 °C hladneje kot na
merilnem mestu navedene klimatološke postaje v Kopru. Na Letališču Portorož je bila v letih
1994, 2000 in 2002 povprečna letna temperatura 14,1 °C. V letu 2006 je na novi ekološki postaji
v Kopru, nedaleč stran od bivše klimatološke postaje, povprečna temperatura zraka znašala
15,0 °C, medtem ko je bila na Letališču Portorož le 13,8 °C.
8. Ocenjena vrednost za Slap, ker znaša natančnost meritev na tej postaji 0,5 °C.

Višina padavin (mm)

-Največje dolgoletno povprečje letne količine padavin(Opomba 1): 3016mm , Žaga (pri Bovcu) med letoma 1971-2000.
-Največja letna količina padavin(Opomba 2):4605 mm, Breginj leta 1960.
-Najmanjše dolgoletno povprečje letne količine padavin:743mm , Veliki Dolenci med letoma 1971-2000.
-Najmanjša letna količina padavin: 477 mm , Vučja Gomila leta 1971.
-Največja mesečna količina padavin: 1494mm , Soča v novembru 2000.
-Največja 2-dnevna (2880-minutna)količina padavin(Opomba 3):584mm , Bovec od 12.11.1969 7:00ure do 14.11.1969 7:00ure.
-Največja dnevna(1440-minutna)količina padavin(Opomba 3):363mm ,Bovec od 13.11.1969 7:00ure do 14.11.1969 7:00 ure.
-Največja 12-urna (720-minutna)količina padavin:286mm ,Bovec od 4.8.1987 13:00 do 5.8.1987 1:00 ure.
-Največja 6-urna (360-minutna)količina padavin:275mm , Bovec 4.8.1987 od 15:40-21:40
-Največja 3-urna (180-minutna)količina padavin:191mm , Kekec nad Novo Gorico 21.8.1988 od 8:45-11:45.
-Največja 2-urna (120-minutna)količina padavin:174mm ,Kekec nad Novo Gorico 21.8.1988 od 8:50-10:50.
-Največja urna (60-minutna)količina padavin:141mm ,Kekec nad Novo Gorico 21.8.1988 od 8:50-9:50.
-Največja 30-minutna količina padavin:84mm ,Kekec nad Novo Gorico 21.8.1988 od 9:00-9:30.
-Največja 15-minutna količina padvin:56mm ,Ilirska Bistrica 21.7.1985 od 10:10-10:25.


Opombe:
1. Na nekaterih postajah v Julijskih Alpah, kjer se meri le letna količina padavin, je letno
povprečje dosti večje. Natančnost teh meritev je slabše kakovosti, iz podatkov pa se vseeno da
sklepati, da je v padavinskem maksimumu v Spodnjih Bohinjskih gorah dolgoletno povprečje
prek 4000 mm padavin letno.
2. Na postajah Bogatinsko sedlo in Zadnji Vogel, ki merita le letno količino padavin, je bilo v
enem letu izmerjeno tudi že več kot 5000 mm padavin.
3. Meritev s klasičnim dežemerom, zato so dejanske največje vrednosti za 1440-minutni (dan) in
2880-minutni (dva dneva) interval še nekoliko večje.

Sneg in višina snežne odeje (cm)

-Največja višina snežne odeje:700cm , Kredarica 22.4.2001 na Kaninu je februarja 2009 snežna odeja znašala 880cm.
-Največja višina novozapadlega snega(Opomba 2):125cm ,Dom na Komni 29.3.1951 ter 4.3.1970
-Največja višina novozapadlega snega v krajih pod 500 m.n.v(Opomba 1):105cm , Soča 4.3.1970
-Največja vsota višin novozapadlega snega v eni sezoni (Opomba 4,3):1662cm , Kredarica 2000/2001
-Povprečno najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje (št.dni)(Opomba 4):265 cm ,Kredarica 1972-1973 ter 2000/2001.
-Najdaljše sezonsko trajenje snežne odeje (št.dni)(Opomba 4):290cm ,Kredarica 1984-1985 ter 1976-1977.
-Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m :/ ,Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu 11.9.1972
-Najpoznejše sneženje v krajih pod 500m :/ , Nomenj 10.6.1974


Opombe:
1. Novozapadli sneg je sneg, ki pade v zadnjih 24 urah.
2. Ocenjena vrednost na podlagi poteka vremena in skupne višine snežne odeje.
3. V krajih pod 500 m n. v. je ocenjena rekordna vrednost okoli 500 cm.
4. Sezona je čas od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto.

Trajenje sončnega obsevanja (ura)

-Največje dolgoletno povprečje letnega trajenje sončnega obsevanja(Opomba 1):2335 ur , Portorož 1971-2000.
-Najmanjše dolgoletno povprečje letnega trajenje sončnega obsevanja(Opomba 2):1515 ur ,Stara Fužina 1971-2000.
-Največje letno trajenje sončnega obsevanja(Opomba 3):2678 ur ,Letališče Portorož 2003
-Najmanjše letno trajenje sončnega obsevanja(Opomba 4):1271 ur , Stara Fužina 1972
-Največje mesečno trajenje sončnega obsevanja:380 ur , Letališče Portorož julij 2007
-Najmanjša mesečno trajenje sončnega obsevanja(Opomba 5):4 ure ,Ljubljana Bežigrad januar 1970.


Opombe:
1. Trajanje, preračunano na matematični horizont, znaša 2416 ur.
2. Interpolirana vrednost. Najkrajše trajanje, preračunano na matematični horizont, znaša 1645
ur (interpolirana vrednost) na postaji Bohinjska Češnjica.
3. Trajanje, preračunano na matematični horizont, znaša 2740 ur.
4. Trajanje, preračunano na matematični horizont, znaša 1356 ur.
5. Rekord med kraji z odprtim obzorjem. V nekaterih osojnih predelih v Sloveniji v času okoli
zimskega obrata ves dan ni sonca.

Hitrost vetra 10m nad tlemi (m/s)

-Največja povprečna hitrost:5,1 m/s , Kredarica 1997-2006
-Največja povprečna hitrost v krajih pod 500m:4,0 m/s , Portorož Beli Križ 1982-1991
-Največja povprečna letna hitrost:5,4 m/s ,Kredarica 2001
-Največja povprečna letna hitrost v krajih pod 500m :4,5 m/s , Portorož Beli Križ 1982
-Največja povprečna polurna hitrost:32m/s ,Kredarica 29.10.1998 od 19:30-20:00
-Največja povprečna urna hitrost v krajih pod 500m :26m/s Ajdovščina 19.12.1978 od 5:00-6:00
-Največja izmerjena hitrost (Opomba 1):51m/s ,Kredarica 16.11.2002 ob 17:47
-Največja izmerjena hitrost v krajih pod 500m :50m/s , Bovec 16.11.2002 ob 19:00 ter Vipava 31.1.1996 ob 13:45.


Opombe:
1. Ponekod so neuradno izmerili tudi prek 60 m/s.